- Edina oseba, katere vedenje smo zmožni kontrolirati, smo mi sami. Če smo pripravljeni umreti ali prenašati bolečine, nas nihče ne more pripraviti, da bi storili nekaj, kar nočemo.
- Vse, kar lahko drugim ponudimo ali kar lahko drugi ponudijo nam, so informacije; kaj bodo oni ali mi počeli s temi informacijami, je stvar njihove oziroma naše izbire.
- Vse dolgotrajne duševne težave imajo svoj izvor v nezadovoljujočem odnosu z drugimi ljudmi.
- Odnosne težave so vedno težave v sedanjosti: bodisi živimo v nezadovoljujočem odnosu ali pa odnosa sploh z nikomer nimamo.
- Dogodki v preteklosti – posebno boleči – so vplivali na to, kakšni smo mi danes, vendar njihovo boleče oživljanje v sedanjosti ne pomaga veliko, da bi si uredili odnose v sedanjosti.
- Žene nas pet – v dedno zasnovo zapisanih potreb: po preživljanju posameznika in vrste, po ljubezni oziroma pripadnosti, po moči oziroma (samo)spoštovanju, po prostosti oziroma svobodni izbiri in po zabavi oziroma razvedrilni, ustvarjalni radovednosti. Potešitev potreb se sicer lahko preloži, a do nje mora nekako priti.
- Mi lahko potešimo svoje potrebe le preko konkretnih sličic(podob,zamisli, želja) v našem notranjem svetu kakovosti. V tem svetu je vse, kar je za nas vredno; tudi tisto, kar drugim ne pomeni ničesar.
- Vse, kar počnemo v življenju je, da skušamo s celostnim, nedeljivim vedenjem, sestavljenim iz štirih komponent (dejavnosti, mišljenja, čustvovanja in fizioloških procesov) – zunanji svet, kakor ga zaznavamo – spremeniti v svet, ki bi bil čim bolj podoben našemu notranjemu svetu kakovosti.
- Vse naše vedenje je namensko in pro-aktivno. Ogromno pridobimo na naši osebni svobodi, če to spoznamo in začnemo govoriti npr., da smo si izbrali depresijo in ne, da smo padli vanjo.
- Neposredno lahko nadziramo le mišljenje in dejavnosti; počutja in fiziološke procese pa le posredno preko dejavnosti in mišljenja.
Društvo za realitetno terapijo Slovenije
DRTS
Teorija izbire
You are here:
- Domov
- O Teoriji izbire in realitetni terapiji
- Teorija izbire